Delfi

Od mestnih državic do prvih imperijev

  • 9000 BCE

    Naselitev na območju rodovitnega polmesca

    Naselitev na območju rodovitnega polmesca
    S stalno naselitvijo so se ljudje začeli ukvarjati s poljedelstvom. Na tem območju je bilo dovolj padavin, rodovitna zemlja in raznolikost živali ter rastlin.
  • 3500 BCE

    Pojav prvih civilizacij

    Uruk velja za prvo pravo mesto na svetu (sumerska civilizacija). Nastal je okoli 3500 pr. Kr. ob reki Evfrat. Vse prve civilizacije se razvijejo ob rekah. Katerih? Preveri na zemljevid, kje se nahajata Modra in Rumena reka.
  • 3500 BCE

    Razvoj namakalnega sistema

    Razvoj namakalnega sistema
    Poljedelci so se pri obdelovanju polj srečavali s številnimi težavami. Katerimi? Te težave so reševali s pomočjo namakalnih sistemov. Razvilo se je namakalno ali irigacijsko poljedelstvo.
  • Period: 3500 BCE to 1900 BCE

    Sumerska civilizacija

    Naštej glavne značilnosti sumerske civilizacije.
  • Period: 3200 BCE to 2670 BCE

    Zgodnjedinastično obdobje Egipta

    Združitev Spodnjega in Zgornjega Egipta pod Narmerjem/Menesom. Glavno mesto: Memfis.
  • Period: 3000 BCE to 1400 BCE

    Bronasta doba na grških tleh

    Bronasto dobo so v grškem svetu zaznomovali Mikenci, Minojci in prebivalci Troje. Najprej se je razvila civilizacija na Kreti. Svoj vrh so dosegli okoli 2000 pr. Kr. Gradili so palače, ki so predstavljale središče moči na otoku. Razvili so pisavo - linearno A, ki še ni razvozlana. Okoli leta 1450 pr. Kr. so bile palače uničene. Zakaj?
  • Period: 2670 BCE to 2130 BCE

    Staro kraljestvo

    Egipt je bil razdeljen na okrožja - nome, na čelu katerih so bili upravitelji - nomarhi. Gradili so piramide, ki so bile namenjene pokopom faraonov (sprva stopničaste v Sakari, nato v Gizi). Največja je Keopsova.
  • Period: 2350 BCE to 2150 BCE

    Akadska država

    Akadska država pod Sargonom je bila prva centralizirana država . Njeno upravno in gospodarsko srediđče je bilo Akad.
  • Period: 1980 BCE to 1630 BCE

    Srednje kraljestvo

    Po 1. vmesnem obdobju postane prestolnica Tebe. Faraoni so centralizirali državo, razpustili nomarhe, vzdrževali stalno vojsko in dosegli stabilnost države.
  • Period: 1800 BCE to 1600 BCE

    Starobabilonsko kraljestvo

    Vrhunec doseže za časa Hamurabija, ki je spodbujal znanost in umetnost. Vladal je kot despot - neomejena oblast na vseh področjih. Glavno mesto je bilo v Babilonu. Oblast je bila centralizirana.
  • 1755 BCE

    Hamurabijev zakonik

    Hamurabijev zakonik
    Zakonik je pomemben vir za preučevanje družbe. Temelji na talionskem načelu. Stelo z 282 zakoni se nahaja danes v Louvre, Pariz.
  • Period: 1650 BCE to 1550 BCE

    Hiksi v Egiptu

    Hiksi so v Egipt prinesli novost na področju bojevanja - dvokolesni bojni voz in konja.
  • Period: 1539 BCE to 1075 BCE

    Novo kraljestvo

    Egipt v tem času postane velesila v Sredozemlju. Kateri faraoni so zaznamovali to obdobje? Tutmozis III.? Amenofis IV.? Ramzes II.? Po čem so bili znani?
  • 1450 BCE

    Uničenje minojske civilizacije

    Uničenje minojske civilizacije
  • Period: 1300 BCE to 600 BCE

    Asirsko kraljestvo

    Asirci so dosdegali velike vojaške uspehe. Zakaj? Odgovor se skriva v močni vojski, uporabi železnega orožja, bojnih vozov in oblegovalnih naprav. Osvojene dežele so plačevale davke, zasužnjeno prebivalstvo pa so prisilili, da so izvajali težka dela. Najpomembnejši vladar je Asurbanipal, ki je dal v Ninivah zgraditi prvo knjižnico. Asirci so imeli celo oblast v Egiptu.
  • 1274 BCE

    Bitka pri Kadešu

    Bitka pri Kadešu
    Ramzes II. in hetitski vladar Hatuzili III. sta po bitki pri Kadešu podpisala prvo mirovno pogodbo, s katero sta razmejila sporno območje.
  • 1200 BCE

    Uničenje mikenskih palač

    Uničenje mikenskih palač
    Mikenski Grki so okoli 15. st. pr. Kr. osvojili Kreto. Mikenske palače so bile po vzoru minojskih. Njihov osrednji prostor je bil megaron. V palačah so vladali knezi. Razvili so linearno B pisavo. Okoli 1200 pr. Kr. so bile vse mikenske palače uničene.
  • Period: 1200 BCE to 800 BCE

    Prehodno/temno obdobje

    Grški svet je razpadel v številne majhne skupnosti. Uničena je mogočna arhitektura. Pozabljena je bila pisava. Upade število prebivalstva. Zamre trgovina. Naselitev Dorcev.
  • Period: 800 BCE to 600 BCE

    Nastanek grških polis

    Polis ali mestna državica je prvo pravno urejena država v grškem prostoru. Proces oblikovanja polis ali sinojkizem se je vršil na dva načina - z združitvijo vasi ali ob vzpetini. Vsak polis je težil k AVTARKIJI, ELEVTERIJI in AVTONOMIJI. Od ustave polis je bila odvisna politična ureditev.
  • 776 BCE

    Prve olimpijske igre

    Prve olimpijske igre
    Začetek grškega štetja let!
    Olimpijske igre so priredili v času bogu Zevsu vsaka štiri leta. Tujcem, nesvobodbun ub ženskam je bilo sodelovanje na tekmovanju prepovedano. V času praznovanj OI je bil v celotni Grčiji razglašen božji mir. Zmagovalca so okronali z oljčnim vencem.
  • 753 BCE

    Nastanek Rima

    Nastanek Rima
    Po mitološkem izročilu naj bi mesto Rim ustanovila Romul in Rem.
    Že okoli 1000 pr. Kr. naj bi nastala prva naselbina na Palatinu. Mesto je imelo dobro lego - plovna reka Tibera in sedem gričev.
  • Period: 753 BCE to 509 BCE

    Obdobje rimske kraljevine

    Rimu so najprej vladali kralji. Po izročilu je vladalo sedem kraljev, zadnji trije so bili etruščanskega rodu. Kralju je pri vladanju pomagal senat. Zadnji rimski kralj je bil Tarkvinij Ošabni.
  • Period: 750 BCE to 550 BCE

    Velika grška kolonizacija

    Grki so se naselili okoli Sredozemskega morja, ob Črnem morju in jadranski obali. Ponovi, kateri so bili vzroki za kolonizacijo. Ob zemljevidu ugotovi, kje je bilo največ kolonij. Kakšne so bile posledice kolonizacije?
  • 664 BCE

    Saitska renesansa

    Knez iz Saisa, ki so ga Asirci postavili za egipčanskega vladarja, se je kmalu otresel asirske nadoblasti in zavladal sam. Egipt je znova doživel razcvet.
  • Period: 626 BCE to 539 BCE

    Novobabilonsko kraljestvo

    Najpomembnejši vladar je Nebukadnezar II. Uničil je kraljestvo Juda in prebivalstvo odpeljal v sužnjost v Babilon. Suženjstva jih je odrešil perzijski kralj Kir II. V Babilonu naj bi zgradil tudi viseče vrtove.
  • 594 BCE

    Solonova timokracija

    Solonova timokracija
    Solon je bil izvoljen za arhonta s posebnimi pooblastili v Atenah. Uvedel je številne reforme. Razširil je krog tistih, ki bi lahko sodelovali v političnem življenju. S timokracijo je uvedel delitev prebivalstva glede na premoženje. Prebivalstvo je razdelil v štiri razrede. Spremenil je tudi ureditev atenske države. Ponovi, katere reforme je še sprejel.
  • Period: 559 BCE to 330 BCE

    Perzijski imperij

    Perzija je postala prva svetovna država - imperij. Razcvet je država doživela za časa Dareja I. Perzijsko državo si je kasneje podredil Aleksander Veliki.
  • 550 BCE

    Peloponeška zveza

    Vojaška zveza Šparte in dorskih polisov
  • 525 BCE

    Perzijci v Egiptu

    Perzijski vladar Kambiz II. je porazil egipčansko vojsko in osvojil Egipt, ki je postal perzijska satrapija.
  • 521 BCE

    Prvi zakoni v Atenah

    Prve zakone sprejme Drakon. Zakoni so bili zelo strogi in ostri. Aristotel je zapisal, da je v Atenah nastala ustava, ko je Drakon zapisal prve zakone.
  • Period: 509 BCE to 31 BCE

    Obdobje rimske aristokratske republike

    Politično oblast so si v času republike delili magistrati, zbori in senat. Magistrati so bili državni uradniki, na katere si bile prenesene pristojnosti in oblast nekdanjih kraljev. Mandat magistrata je smel trajati največ eno leto. Nikoli ni opravljal nalogo sam. Najvišja magistrata sta bila konzula. Bila sta vrhovna poveljnika v vojski, sklicevala in vodila sta delo senata in zborov, poleg tega pa imela nadzor nad magistrati. Senat je predlagal zakone, zbori pa so sprejemali te zakone.
  • 508 BCE

    Klejsten

    Klejsten
    Klejsten je razdelil Atene na deset fil. Vsaka fila je bila sestavljena iz mestnega, vaškega in obalnega ozemlja. Svet 400-ih je nadomestil s svetom 500-ih. Vsaka fila je dala 50 članov za ta organ. Da bi preprečil tiranijo je uvedel ostrakizem ali črepinjsko sodbo. Glasovanje na črepinah je potekalo v ljudskem zboru. Izbrani državljan je moral za 10 let zapustiti Atene, ni pa izgubil premoženja.
  • 490 BCE

    Periklejeva demokracija

    Periklejeva demokracija
    V Periklejevem času so Atene doživele vojaško, politično in kulturno prevlado (zlata doba Aten). To je obdobje atenske demokracije. Kateri organi politične oblasti so obstajale v tem času? Katere pomanjkljivosti je imela atenska demokracija? Kakšno vlogo je imela atiško-delska zveza pri razvoju Aten?
  • Period: 490 BCE to 479 BCE

    Grško-perzijske vojne

    Jonski upor 500 pr. Kr.
    Bitka na Maratonskem polju 490 pr. Kr. - kopenska bitka
    nastanek Helenske zveze
    Bitka pri Termopilah 480 pr. Kr. - kopenska bitka
    Bitka pri Salamini 480 pr. Kr. - pomorska bitka
    Bitka pri Platajah 479 pr. Kr. - kopenska bitja
  • Period: 431 BCE to 404 BCE

    Peloponeška vojna - zaton grškega sveta

    PRVI DEL SPOPADA (431-421 PR. N. ŠT.): napad Spartancev (opustošenje Atike), pomorska odprava Atencev, v Atenah izbruhne epidemija kuge, sklenitev Nikijevega miru
    ODPRAVA NA SICILIJO (415-413 PR. N. ŠT.): Atenci izkoristijo spor, posredovanje na Siciliji, sprva so uspešni nato pa doživijo najhujši poraz v svoji zgodovini (zajetje okoli 7000 mož – usmrtite ali delo v kamnolomih)
    PORAZ ATEN (404 PR. N. ŠT.) - Kakšna kazen je doletela Atene?
  • 332 BCE

    Aleksander Veliki osvoji Egipt

    Aleksander Veliki osvoji Egipt
    Aleksander Veliki je leta 332 pr. Kr. brez boja osvojil Egipt v sklopu pohoda nad Perzijci. Po njegovi smrti je v Egiptu zavladal njegov vojaški poveljnik Ptolemaj I. Dinastija Ptolemajcev se je končala leta 30 pr. Kr. s smrtjo Kleopatre.
    Ob zemljevidu ponovi, kako je potekal Aleksandrov pohod proti Perziji? Naštej najpomembnejše bitke.
  • Period: 264 BCE to 146 BCE

    Punske vojne

    Kdo so bili Punci?
    1. punska vojna - rimska mornarica (posebnost vran), Sicilija postane rimska provinca
    2. punska vojna - širjenje Kartagine na Iberski polotok, vloga Hanibala, pot iz Španije v Italijo, 216 pr. Kr - bitka pri Kanah (hud poraz Rimljanov), zmaga Scipiona Afriškega na Iberskem polotoku, prodor v Afriko, obračun s Kartagino
    3. punska vojna - dokončen poraz Kartagine, hudo maščevanje Rima
  • 133 BCE

    Reforme bratov Grakh

    Reforme bratov Grakh
    Položaj knetov skušata reševati brata Grakh, sprva Tiberij, nato Gaj. Tiberij Grakh je sprejel zemljiški zakon, s katerim je po njegovi smrti nadaljeval njegov brat. Gaj je ustanavljal nove kolonije, v katerih bi propadli kmetje dobili novo obdelovalno zemljo, omogočil je nakup žita po nizki ceni in dodeljeval razpoložljiva državna zemljišča propadlim kmetom.
  • 108 BCE

    Marijeve reforme

    Marijeve reforme
    Gaj Marij je na novo organiziral rimsko vojsko. Uvedel je taktiko bojevanja v kohortah. V poklicno vojsko so bili vpoklicani fantje že s 16 leti. V vojsko je privabil tudi državljane brez zemlje, katerim je država priskrbela orožje.
  • 82 BCE

    Sulova diktatura

    Sulova diktatura
    Sula je bil leta 82 pr. Kr. imenovan za diktatorja. Krvavo je obračunal s političnimi nasprotniki. Sestaviti je dal seznam - proskripcije. Usmrčnih je bilo okoli 5000 ljudi. Zmanjšal je moč ljudskih tribunov. Razširil je število senatorjev na 600.
  • 74 BCE

    Spartakov upor

    Spartakov upor
    Največji upor sužnjev v antičnem Rimu. Zatrt je bil šele leta 71 pr. Kr. s pomočjo Marka Licinija Krasa in Gnej Pompeja. 6000 zajetih upornikov so Rimljani križali.
  • Period: 60 BCE to 48 BCE

    1. triumvirat

    Mark Licinij Kras - padel v vojni s Parti
    Gaj Gnej Pompej - povezal z optimati, Julij Cezar je obračunal z njim v bitki pri Farzalu, Pompej je zbežal v Egipt in bil tam usmrčen
    Julij Cezar - odlikoval se je v galskih vojnah (keltskega izvora), dosmrtni diktator, ubit na marčeve ide 44 pr. Kr.
  • Period: 43 BCE to 31 BCE

    2. triumvirat

    Lepid - prvi izključen iz boja za prevlado
    Mark Antonij - povezava s Kleopatro
    Gaj Oktavijan - leta 31 pr. Kr. pri Akciju premaga Antonijevo in Kleopatrino ladjevje
  • Period: 31 BCE to 476

    Obdobje rimskega cesarstva

    Obdobje rimskega cesarstva delimo na obdobje principata in dominata. Ponovi, kdaj in s kom se začeta omenjeni obdobji.
  • 27 BCE

    Gaj Oktavijan postane Avgust

    Gaj Oktavijan postane Avgust
    Po končani držabvljanski vojni, je postopoma prevzel oblast Gaj Oktavijan. Svojo oblast je gradil na obstoječih institucijah nekdanje rimske republike. Tako je postal princeps senatus. Začne se obdobje principata. Leta 27 pr. Kr. je postal Avgust (vzvišan). V Rimu je zavladal mir (pax Romana), ki pa ni bil prisoten na obmejnih območjih.
  • 117

    Največji obseg Rima

    Največji obseg Rima
    Za časa Trajana je rimska država dosegla največji obseg.
  • 284

    Dioklecijan

    Dioklecijan
    Dioklecijan je vzpostavil v državi red in učinkovito oblast - dominat. Postal je nosilec najvišje oblasti v državi. Uvedel je tetrarhijo - nov sistem vladanja, kjer sta si formalno delila oblast dva valdarja (avgusta) in sovladarja (cesarja). Izpeljal je številne reforme. Mogoče poznaš katero? Kaj pa je proskineza? Postavil si je palačo v Splitu.
  • 313

    Konstantin Veliki in milanski edikt

    Konstantin Veliki in milanski edikt
    Po zmagi pri Milvijskem mostu, je naslednjega leta izdal milanski (tolerančni) edikt. S tem je kristjanom zagotovil versko svobodo in krščanske skupnosti izenačil z ostalimi verskimi skupnostmi.
  • 394

    Bitka pri Frigidu

    Boj med Evgenijem ijn Teodozijem I. Velikim na slovenskih tleh (Mrzla reka pri Vipavi (Vrhpolje)).
  • 410

    Vpadi germanskih ljudstev v Rim

    410 Zahodni Goti
    455 Vandali
    Kako germanska ljudstva slabijo moč Rima? Kakšni so bili stiki Rimljanov z Germani?
  • 476

    Propad Zahodnega rimskega cesarstva

    Po Teodozijevi smrti je Rimsko cesarstvo razpadlo na vzhodni in zahodni del. Razlike so se med obema deloma vedno bolj poglabljale. Latinski Zahod je propadal in izgubljal vpliv proti grškemu Vzhodu, ki je bil gospodarsko stabilen. Zahodno cesarstvo je propadlo 476, medtem ko se vzhodni del obdrži do leta 1453.